Za en vikend sem šel do mojega prijatelja Manolota. On živi na jugu Španije, natančneje v Murciji. Murcija je po velikosti za primerjavo večja od Ljubljane in ima nekaj čez 450.000 prebivalcev. Mesto je kar moderno, staro mestno jedro, pa narejeno po starem stilu, kar pomeni ozke ulice, ki vse vodijo do posameznih trgov. Trenutno gradijo tudi tramvaj proge. Ponoči določene luči tudi ugasnejo, da šparajo na elektriki. Manolota sem spoznal prejšni oktober v Amalfiju, Italija, ko sem bil na kulturni izmenjavi. Z njim sem se še posebej dobro razumel, pa ko sem mu govoril, da grem na izmenjavo, pa da če bi lahko prišel kej pogledat, je bil takoj za štos in tako da sem ga šel pogledat :) Z letalsko agencijo Vueling sem iz Barcelonskega letališča štartal po 20 min zamudi. Za povratno karto sem dal 120€. Od mojega doma do letališča (s tem da upoštevamo, da sem na vsa prevozna sredstva vlak, metro, bus prišel v nulo natančno) eno uro. Samo na letališče je vedno doro priti prej, ker vemo da letalo ne čaka, sej se itak malo porazgubiš po trgovinah. Najcenejša Coca-cola, ki sem jo našel je bila na avtomatu in ta je stala 2,65€. Da mi je bila res namenjana, je dokaz, da sem imel točno toliko kovančkov v denarnici. Z letalom do letališa v Alicante je 50 min vožnje. Manolo si je vzel čas in me je prišel kar iskat na letališče. Od Alicante do Murcie je ene dobre pol urice vožnje. On živi v čistem centru mesta, kot da bi rekel da živi na Slovenski cesti v LJ in ima razgled na Prešernov trg. Prvi večer sva pojedla tortiljo, pa smo šli z njegovo družbo malo vun. Najprej do enih italijank, ki so bile tam na izmenjavi in potem še do ene uličice, ki je bila kot Party corner - lokal pri lokali. Samo ni bilo neke gužve zunaj, ker so imeli oni tisti dan nek praznik in so bli vsi zunaj en dan prej.
Drugo jutro smo šli do plaže, kjer on radi zahajajo. V bistvu sem videl že lepše plaže, ampak nimam se kaj za pritoževat. Vreme je bilo oblačno, tako da ni bilo glih za se sončit. Po krajšem sprehodu, pa smo šli na kosilo, na neko specialiteto. Vse te večje specialitete so tam v povezavi z morsko hrano. Na sliki je paella, samo te nisem jedel. Sem jedel eno, ki je bila z morsko hrano, ampak v neki omaki (ni bilo nobenih celih kosov). Zraven pa je sedlo česnova smetana. Vse skupaj nas je stalo 18€ na osebo.
Potem smo šli na eno kavo. Po kavi smo se premaknili na eno drugo peščeno plažo. Ta plaža, gleda na morje, ki pa je kot en zatok in sredi tega zatoka pa je eno jezero. Tam so igrali momci malo nogomet, jaz ker nisem tako spreten kot oni sem rajši gledal. Ta je imel tudi en njihov kolega vikend (vsak od njih je imel vsaj en vikend nekje) in smo naredili malo sieste.
Na jugu Španije imajo avtoceste manj cestnin in še cenejše so. Na poti do Murcije, gremo čez en gorski greben in rata avtocesta zelo strma in ovinskata. Manolo pušča avto na robu mesta, kjer je eno veliko zastonj parkirišča za meščane. Dobra rešitev za se odrešit odvečnih avtov v centru.
Ko smo šli po mestu, sem najprej slikal en mini most, ki ga je naredil en znani arkhitekt za mostove, ki je naredil tudi en most v tem stilu pri Veneziji. Z Manolotom sem govoril v italijanščini. saj on je bil na izmenjavi eno leto v Trstu. Jaz mislim, da če bi tam bil en mesec, bi že tekoče govoril špansko.
Na glavnem trgu (1 min stran od stanoavanja od Manolota), se nahaja glavna katedrala. V notranjosti je tudi osupljiva, velika, bogata,... Murcia je najtoplejše mesto v Španiji, zato ni zelo ni toliko turistično obiskana, ker poleti je prevroče za tam biti. Pomlad je najboljše obdobje.V mestu je tudi znan Casino, ki ni toliko slaven po igranju, temveč po njegovi bogati notranjosti. Slike povejo svoje. Vstopnina je bila sicer 5€ za si ogledat nekaj sob, samo Manolo se je zdilal za ogledat zastonj.
V Murciji sem probal novo pijačo, rum in fanta lemon. Okusno, priporočam. V soboto sva šla vun samo jaz in Manolo. Samo preden smo šli vun, je k njemu prišel še en kolega, ki se je cel dan učil, pa so skupaj zaigrali nekaj komadov na kitaro, ki so jih sama spesnila. Manolo je igral električno in uni drugi pa akustično. Manolo je včasih igral v enem bandu, zna igrat tudi bobne.
Preden smo šli domov mi je pokazal stari stadion, kjer je igrala Murcia in mi rekel da ko je bila Murcia v prvi španski ligi (zdaj je v drugi) je videl vse večje zvezdnike v živo kot so Zidan, Beckham,... Slikan sem tudi pred stadionom, kjer se izvajajo bikoborbe, starim šanskim športom s tradicijo.
"Auga para todos" ali "Voda za vse" je sporočilo župana, ki vesi na mestni hiši. Zaradi velikih temperatur poleti, je tukaj veliko težav z vodo. V nedeljo zvečer sem šel z avtobusom za 4€ proti letališču. Še dobro da sem šel na tistega ki je šel ob 18h, ker je zamujal, samo potem je še moje letalo zamujalo. Pa ko sem prišel na letališče od Barce, sem mogel menjat terminal in sem šel na napačen bus. Sem šel na tistega, ki pelje delavce do parkirašča. Ko sem prišel do pravega terminala, sem mogel čakati še pol ure, da je prišel vlak za v center Barce. Srečo pa sem imel da sem ujel zadnji metro, ženska je že zapirala vrata podzemne. Drugi dan pa normalno na faks ob 8h zjutraj. Na sliki pa je novi stadion Murcie, kapacitete cca. 33.00 ljudi.
Perujčan je potem tam lepo počasi pekel klobase, krvavice in velike zrezke. Moram rečt, da se je prov potrudil. Na tem placu je bilo prov dosti ljudi, ki so praznovali rojstne dneve, obletnice, družili,... V zraku se je prov čutilo sproščeno vzdušje. Tam je bila ena kučiča, kjer so vsi pekli na oglju meseka in nad njimi en velik oblak dima. Ko smo pojedli so prišli potem še eni kolegi od perujčana, ma nismo izvedli iz kje so. Plačali smo 10€ po osebi + zapit si je prinesel vsak sam (kar se tiče piv). Potem smo igrali jaz, Luka in dva perujčana poker Texas Holdem. Entry fee je bil 1€, ampak na koncu je zmagal najboljši in tokrat sem bil to jaz. Potem smo si še malo podajali frizbi, skupinsko slikali in odšli počasi domov.
