nedelja, 2. maj 2010

Alicante

Prvo opravičilo, za tako dolg odmor, ampak sem bil zelo na stiski s časom... Posebni obiski... v nadeljvanju boste izvedli....


Alicante ali Alicant po katalonsko. Hostel ali hostal smo ga imeli sredi centra mesta. Srečo smo še imeli, da ko smo prišli z avtom pred hostel, se je sprostilo eno parkirno mesto. Apartmajčki v katerem smo bili je imel še kuhinjo, tako da smo si lahko tudi kuhali. Prišli smo proti večeru, šli smo tudi skozi mesto (Seat) Altea. Imeli smo srečko ker smo naleteli na en žar, ki ga je kar lastnik zrihtal. Hostel je bil res špica, razen enkrat, nam je iz stropa začela puščat voda :) Samo se je tudu to hitro rešlo. V nedeljo zjutraj, je bila cvetna nedelja in mi vsa presenečeni gledali kaj se dogaja na našem trgu, kjer je bila tudi cerkev. Imeli so nek ritual za cvetno nedeljo. Dosti ljudi je bilo oblečenih v belo-modra oblačila. Nosli so tudi nek veeelik kipec Marije, več kot 20 moških. Kip je bil razumljivo težek, saj so se mogli vsakih nekaj metrov ustaviti. Dogajanje se je ustavilo na glavnem mestnem trgu, pred mestno hišo, kjer je bilo ogromno ljudi, pa duhovnik nek kratek govor. Med tem pa so spušali na stoootine barvnih listkov iz strehe. Še neka posebnost so bile neveste, ki pa nismo ugotovili kakšen je njihov namen... Smo se vsaj z Luko uspeli slikati  z njimi... En večer sva šla tudi malo pogledat nočno življenje, ki pa je bilo samo dve ulice stran od kjer smo živeli. Tako da sva si šla iskat domov vmes za pit z lahkoto. Takemu mestu seveda, ne sme manjkati niti grad, ki pa je bil res postavljen na mogočnem skalnatem griču. Ogled je bil zastonj, razgled na mesto in morje pa neprecenljiv. Grad Sv. Barbare je bil tako velik, da so imeli zrihtano celo parkirišče za avtobus. Bil je bolj ruševinskega tipa, samo še vedno si imel kaj za videt, od ostankov ječ, pa raznih stolpičev. Grad je bil celo povezan z liftom od vznožja griča (pri plaži). Za nazaj sva hotla iti po obzidju do mesta a na koncu je bila ograda. Mislila sva splezat skozi streho ene privat hiše, pa je rekla lastnica da NO GO. Ni bilo druge kot da sva se obrnila in marširala nazaj. Počitnice so se bližale koncu in smo odpeketali proti Barceloni.

Ni komentarjev:

Objavite komentar