Pri Montesrratu je več za videt kot za povedat. To je en hrib, ki je oddaljen ene pol urice vožnje z avtom, na katerem se nahaja semenišče, kapelice, cerkvem,... Velja torej za sveti kraj, kjer pogosto zahajajo romarji. Pogled na dolino je res fenomenalen. Z avtom prideš not, preko neke zapornice, kot bi šel v Piran in potem veliko sreče pri iskanju za parkirat. Samo mi, ki smo bili s petkico nam ni bila panika jo nekam stisnit. Ne smem pozabit povdarit da je bil takrat moj brat z ženo na obisku in Nagla je takrat pičil domov. Vidli smo dosti skulptur, nekaj umetniških, nekaj spomeninskih. Po "mestu" je vozil tudi nek turistični vlakec, z njim smo se peljano po poti za nazaj do avta. Največjo atrakcijo v cerki predstavlja okoli metra visoka, iz lesa narejena Marija z malim Jezusom. Vrsta za to videt je bila tako dolga, da smo se odločili, da bomo to rajši videli na sliki. Nahajli smo se na višini 1236 m. Tam je veliko tudi peš poti in vrhov, na katere so se ljudje sprehajali in na vsakem od teh vrhov, se nahaja kakšna cerkvica ali kapelca.
Za priti do teh vrhov (ali nižin) imajo dve vzpenjači, kateri vzpon se vrti okoli 60%. V Katalunji je največ vzpenjač v Evropi. V Barceloni včasih so bile še dve (ena na Placi Espanya, ki je povezovala tistih 50m do vrha giča in ena, ki je povezovala grad od Monjuica). Vožnja do vhnjega hriba traja niti 10 min. Ko pa smo prisepeli gor, pa spet lepo pogledi na hribe in doline. Tam so bile te gore res nekaj posebnega. Na eni tabli sem prebral, da včasih je bilo tam morja in potem so se plasti nabirale, potem še malo ledene dobe so naredile svoje in so prišle take oblike kot jih vidimo danes. Potke so za hodit, prav lepo narejene, če sem lahko jaz z japonkami se sprehajal naokoli.... Po temu smo se pa spustili nižje še z drugo vzpenjačo, pri kateri smo videli eno kapelico, ki je imela en del stene, kar hrib. Na poti pa je bilo veliko skulpturic, ki so se nanašače na razne dogodke iz biblije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar