To je bil edini izlet, ki smo šli z lokalno "študentsko organizacijo". Do takrat o tej organizaciji nismo nič slišali, ker se niti ne promovirajo več kot toliko. Vsa zahvala gre našemu prijatelju Tobyu, ki je to zavohal in nam zrihtal, da gremo skupaj na en izmed največjih žurov v Španiji in to je festival San Fermina v Pamploni.
Štartali smo zjutraj ob 9h in takoj je vsak dobil eno rdčeo ruto, poleg tega smo morali vsi priti oblečeni v belo. Na avtobosu je bila velika večina španskih študentov in študentov iz Južne Amerike, ki študira v Barceloni. "Ostali" smo bili bolj v manjšini. Po eni dobri uri vožnje je bil prvi postanek v majhnem mestecu Lleida. Ogledali smo si eno veliko utrdbo, ki je gostila razstavo tepihov iz 15. stoletja. Meni osebno tepihi niso predstavljali nič posebnega ampak slika vseeno nismo smeli. Večji del ogleda je bilo lepše preživeti v senci, ker sonce je kar močno prepekalo.
Gradovi, cerkve in utrdbe so ponavadi na najvišjih in posledično na najlepših točkah v mestu in tudi ta ni bila nobena izjema. Ko smo po 150 stopnicah prišli na stolp se je razpostiral prečudoviti poogled na mesto in pokrajino. Od vročine je začela boleti glava, zato nam je to bolečino pomagalo kaliti pivo v bližnjem lokalu
Po več urni vožnji smo prispeli srečno do Pamplone, kjer smo dobili edina navodila, da uživamo in da se vidimo naslednji dan ob 11h pri avtobusu. Praznik San Fermin traja en teden v juliju in vsak dan je vrhunec dneva, ko tečejo pred biki.
Ko smo prišli tam, jaz nisem mogel verjetu koliko ljudi in čisto vsi so bili oblečeni v belo z rdečo ruto. Vsi so se družili na travi, klopcah, lokalih... Mesto je bilo nabito ljudi in vsi so bili prešerne volje (verjetno veste kaj mislim). Po mraku smo se tudi mi premaknili proti osrčju mesta, kjer je bilo neskončno lokalov in žurerjev. Kaj takega nisem doživel na nobeni Koperski noči. Ob treh zjutraj smo šli mimo enega odseka, kjer smo izvedeli, da tam mimo gre trasa kjer ljudje tečejo pred biki, vendar so nas opozorili, da če želimo res tam imeti našo pozicijo, moramo že zdaj čakatii. Nekateri so celo prodajali "razglede" iz balkonov.
Tek se začne ob 8h zjutraj. Moram res priznati, da je bilo res dolgo čakanje do jutra, zdaj če se je splačalo je drga stvar, vem pa samo, da verjetno ne bi več toliko čakal. Trasa je vsako leto ista, začne se na spodnjem delu mesta, dolga je 826 m in se zaključi v Plazi de Torros. Vmes je veliko zasilnih izhodov, kjer se lahko tekači poskrijejo pred biki, Tekačev je bilo res ogromno, polna ulica. Policaji so tudi hodili med njimi, da bi preverili, če je mogoče kdo preveč vinjen.
Malo pred osmo so tekači s časopisom v roki v smeri proti bikom nekaj zakričali in zamahali
Nato ob osmih se je zaslišal pok in vsi so se poganali v dir. Sicer je zanimiva predstava traja vsega skupaj 15 sekund, je bilo vseeno posebno doživetje, predvsem zaradi te mase ljudi. Malo sem bil razočaran, ker biki so zgledali bolj švohceni kot neki divji ampak, sej varnost mora biti na prvem mestu, po drugi strani noben ni prisiljen, da mora tu teči. Malo pred štarotm je bila gužva tako neznosna, da še sreča, da je to hitro minilo in tudi ljudje so se hitro porazgubili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar